Mít o Izidi in Ozirisu simbolizira alkimijo vsake preobrazbe. Izida, boginja in čarovnica, spominja na prisotnost in konstruktivno ter zdravilno intervencijo večne ženskosti v vsakem procesu preoblikovanja, ki vključuje nezavedno. Njen brat in pokojni mož, Oziris, simbol starega kralja, ki ga nenehno išče: Oziris deluje kot notranja podoba, ki vas vodi.
To iskanje, združena in skrita volja Izide, je na psihološki ravni podobno nezavedni želji po začetku pogovora z njenim nezavednim tam, kjer prebiva Jastvo, jasnost, zavestno prebujenje (Oziris umre in se ponovno rodi v Horusu, sinu Izide). Skozi izkušnje živega hotenja vedeti ali spoznati, ki lahko prevzamejo številne oblike, se izraža združevalna volja Izide.